Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 13. april 2022 ― Oto Rimele se je v sodobno slovensko slikarstvo zapisal kot pronicljiv raziskovalec barve. Barvo je sprva dojemal v njeni polni snovnosti, nazadnje pa jo je povsem dematerializiral in jo gledalcem predstavil kot obarvano senco na stenah razstavišča. Prehod iz snovnega v poduhovljeno je temeljno sporočilo Rimeletovega opusa, slikar pa gledalce vabi k poglobljenemu motrenju in v kontemplativno zazrtost vase. Nekaj zadnjih let sta slikarjeva osrednja motiva lestev, o kateri beremo v prvi Mojzesovi knjigi (28, 10-21) Stare zaveze in ki jo razumemo kot simbolno vez med zemljo in nebom, med to- in onstranstvom, ter zgolj v slovenskem jeziku možna besedna zveza NE BO/NEBO. Umetnik svoje poslanstvo vidi kot naporen vzpon proti Neznanemu in Neizrekljivemu, v trenutkih intenzivne poglobljenosti pa lahko tudi gledalci NE BO spremenimo v NEBO. Z razstavo Lestev in NE BO se Oto Rimele vrača na Ptuj, kamor je v otroštvu zahajal na obiske k babici in dedku. Pri snovanju razstave mu je bil v navdih film znamenitega režiserja Wima Wendersa Nebo nad Berlinom (1987), ki se prične z verzi pesnika in pisatelja Petra Handkeja: Als das Kind Kind war, / wusste es nicht, / dass es Kind war, / alles war ihm beseelt. (V prevodu Iva Štandekerja: Ko je otrok bil otrok, / ni vedel, da je otrok. / Zanj je vse imelo dušo / in vse duše so bile eno.)

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 8. april 2022 ― Zvočna skulptura Ad lib. združuje medicinski stroj za avtomatsko pljučno ventilacijo z orgelskimi piščalmi, ki igrajo glasbeni akord v stalnem ritmu mehanskega dihanja. To dihanje umetnega organa metaforično zveni kot mehanski rekviem. Naslov dela Ad lib., okrajšava latinskega izraza ad libitum, je glasbeni zapis, ki izvajalcu omogoča svobodno interpretacijo, ki po želji ponavlja določene takte partiture. Latinski izraz ad libitum dobesedno pomeni ‘po lastni presoji’ in se uporablja kot sinonim za svobodno izražanje volje glede na kontekst, v katerem se partitura izvaja. Namen zvočne skulpture je opozoriti na razmere, v katerih je preživetje ljudi s kritičnimi zdravstvenimi težavami vezano na dihalni aparat in s tem na presojo tistih, ki skrbijo zanje. Orgle igrajo s kvintakordom v F-duru (F – C), kar se nanaša na op. 45 Johannesa Brahmsa Ein Deutsches Requiem (Nemški rekviem) za ‘soliste, zbor, orkester in orgle ad libitum’. Hkrati se dve orgelski piščali ritmično aktivirata z mehaničnim dihanjem pljučnega ventilatorja, s čimer se dodata tona A in D, ki dopolnjujeta akord F-dur, in tako ustvarjata rahlo disonanco. The sound sculpture Ad lib. combines a medical machine for automatic pulmonary ventilation with a few organ pipes that play a musical chord to the constant rhythm of the mechanical breath, creating an artificial organ that is metaphorically a mechanical requiem that plays incessantly a F cluster chord producing a dissonant sound. The title of the work Ad lib., an abbreviation of the Latin expression “ad libitum”, is a musical caption that gives the performer discretion of interpretation, allowing for instance to repeat “at will” certain bars of the score. The Latin expression “ad libitum” literally means “at the discretion”, “at will” and is generally used to express the freedom of a person to act according to their own judgment in a given context. The sculpture aims to refer to the situation in which people, who suffer from critical health conditions, se